Izbira lesa: hrast, topol, jelša, bukev, breza, vrba, gaber... (NE iglavci!)
Pridelki gob so večji pri trših vrstah lesa (hrast), preraščanje pa je hitrejše pri mehkejših vrstah lesa (topol). V lesu, posekanem v dobi mirovanja dreves, je najvišja vsebnost sladkorjev in drugih hranil, zato je najprimernejši za gojenje gob. Pridelki so na takem lesu največji. Prav tako je najprimernejši les s čim večjim deležem beljave, saj jo podgobje (micelij) lažje preraste in razgradi.
Površino svežih drevesnih debel (premer 6-21cm) očistimo lišajev in drugih nečistoč (debla naj bodo zdrava in NE trhla, lubje popolnoma nepoškodovano). Najprimernejša so debla in veje s čim večjim deležem beljave.
V debla zvrtamo luknje v 'cik-cak' vzorcu po celotnem obodu (Skica 1, Slika 1). Bolj na gosto jih zvrtamo na obeh koncih vej, na mestih, kjer so izraščale stranske veje ter okoli morebitnih poškodb lubja. V luknje vstavimo z micelijem preraščene moznike (Slika 2). Luknje naj bodo 0.5mm širše kot so mozniki.
 Slika 1 |
 Slika 2 |
 Skica 1: Inokulacija debla z mozniki |
Mozniki naj bodo popolnoma vstavljeni v luknje. Potrebno število moznikov je razvidno iz tabele 1. Odprtine zapolnjenih luknjic premažemo s stopljenim parafinom ali čebeljim voskom (ne s cepilno smolo!). Prav tako premažemo konce debel, da preprečimo vnos nečistoč in izhlapevanje sokov (Slika 3, Slika 4).
 Slika 4 |
 Slika 5 |
Tabela 1: Število vrst in lukenj za moznike pri deblu dolžine 1 meter
|
V debla lahko zvrtamo tudi širše luknje (ca 1,5cm) ter jih popolnoma napolnimo z micelijem na pšenici (žaganju) ter zalijemo s parafinom. Pri tem je potrebno paziti, da micelija ne pritiskamo v luknje in ne poškodujemo pšeničnih semen.
Debla lahko narežemo na krajše kose (Slika 5), med katere po celotni površini natrosimo plast micelija in svežega žaganja, ki ga dobimo, ko prežagamo deblo (Slika 6). Vse skupaj zaščitimo pred izsuševanjem s folijo za živila (Slika 7, Slika 8), konce pa prav tako premažemo z voskom. (Skica 2).
 Slika 5 |
 Slika 6 |
 Slika 7 |
 Slika 8 |
 Skica 2: Inokulacija debel z micelijem na pšenici |
Micelij na pšenici ali žaganju natresemo v zareze v obliki črke V, nato vstavimo izrezani del debla (Slika 9). Po potrebi odrezani del debla pritrdimo z žeblji ter zaščitimo pred izsuševanjem s folijo za živila ali polivinilom (Slika 10, Skica 3).
 Slika 9 |
 Slika 10 |
 Skica 3: Inokulacija debla v razkol z micelijem na pšenici |
Debla z micelijem (inokulirana debla) postavimo na senčno mesto, kjer jih moči dež. Paziti pa moramo, da se voda ne nabira v zarezah napolnjenih z micelijem, saj lahko le-ta zgnije. Če opazimo, da se pod folijo nabira voda le to rahlo naluknjamo. Pomembno je da se debla ne izsušijo, obenem pa ne smejo biti namočena (izogibamo se mest, kjer se zadržuje voda in piha močan veter). Na mestih kjer zračna vlaga izredno niha zaradi sončne pripeke, vetra in dežja začne lubje hitreje odstopati z debel, kar omogoči dostop drugim organizmom do lesa (Slika 11).
 Slika 11 |
Primerna so senčna mesta v vrtu brez neposredne sončne svetlobe. Idealna je peščena podlaga. Debla naj bodo ca 1cm od tal, da preprečimo vstop drugim nezaželenim organizmom v deblo. Zunaj je ob izredno sušnih dneh priporočljivo polivanje debel z vodo.
Za fazo preraščanja so najprimernejše vlažne kleti (nad 10 oC) ali prostori, kjer je manjše nihanje temperatur in vlažnosti kot na prostem (Slika 12, Slika 13). Prav tako je omogočeno preraščanje tudi preko zime. Če se po deblih pojavijo plesni, je vlaga previsoka. V takem primeru je priporočljivo povečanje zračnosti, ali povišanje temperature v prostoru. Ce je prostor presuh debla poskropimo z vodo (Slika 14).
 Slika 12 |
 Slika 13 |
 Slika 14 |
Proces preraščanja traja 9 do12 mesecev. Debel v vlažnih kleteh ne polivamo. Pri procesu preraščanja velja pravilo: daljše preraščanje je boljše in bolj pustimo debla pri miru, tem bolje.
Micelij lahko nanesemo tudi na panje (štore). Pri tem sta najbolj učinkovita naslednja dva načina:
1) Navrtamo luknje po celem obodu panja, vanje vstavimo moznike z micelijem (Skica 4) ter zaščitimo pred izsuševanjem. V tem primeru je najbolje uporabiti čim večje število moznikov. Niso pa primerni panji iz katerih se izceja sok. Če želimo uporabiti tak panj, je najbolje, da počakamo, da se panj osuši (ne posuši) ter ga šele nato navrtamo. Medtem, ko čakamo spravimo micelij v hladilnik.
2) Micelij na pšenici (žaganju) potresemo po celi površini odrezanega dela panja. Po miceliju je priporočljivo potresti plast svežega žaganja, na katerega položimo odrezan del panja (Skica 3), nato pa vse skupaj zaščitimo pred sončno pripeko in pretiranim izsuševanjem s folijo za živila ali polivinilom (Slika 15, Slika 16).
 Slika 15 |
 Slika 16 |
 Skica 4: Inokulacija panja z micelijem na pšenici |
 Skica 5: Inokulacija panja z mozniki |
Za preprečitev izsuševanja je primerno pokrivanje panja s polivinilom in zemljo (listje, slama, pesek…). Polivinil in zemljo odstranimo čez nekaj mesecev, ko je panj preraščen, vendar tega ni dobro storiti v sušnih obdobjih. Najprimernejši so panji listavcev, iz katerih se ne izceja sok, saj pretirano izcejanje soka lahko povzroči gnitje micelija.
>> Na vrh
Preberite si tudi:
- OBROD
- GOJENJE GOB NA SLAMI
- GOJENJE GOB NA PANJIH
- ŠKODLJIVCI
- SHRANJEVANJE MICELIJA
- OPOZORILO
- PRIPRAVA INJEKCIJ Z GLIVNIMI SPORAMI